Uni Graz > Geisteswissenschaftliche Fakultät > Institut für Slawistik
 
Font size:      

Erika Kržišnik, Ljubljana

Značilen tip minimalnih frazemov v slovenščini


Ao.Univ.-Prof. Dr. Erika Kržišnik
Institut für Slowenistik der Universität Ljubljana –
Oddelek za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

Dienstag 22. 06. 2004
14,00-15,00
UR 1.052
Merangasse 70
Erika Kržišnik

1. Predstavitev frazemov glagol+osebni zaimek

V slovenskem jeziku obstaja bogata skupina frazemov s strukturo glagol+osebni zaimek v klitični obliki , npr. ucvreti jo 'zbežati', lomiti ga 'delati neumnosti, napake'. Za lingvistično obravnavo je skupina zanimiva, ker odpira vprašanje meje med idiomatsko besedo in frazeološko besedno zvezo, posebej za frazeologijo pa zato, ker predstavlja eno od struktur minimalne frazeološke enote, [1] vsaj za slovenščino poleg frazeoloških predložnih zvez gotovo najpogostejšo. Za slovensko frazeologijo je skupina pomembna, ker je obsežna, in kot kažejo zgledi v Korpusu slovenskih besedil FIDA,[2] tudi (še vedno) produktivna. Primeri neologističnih istovrstnih frazeoloških tvorb spodbujajo misel, da gre za modelno tvorbo, in odkrivajo proces »modelizacije«. Hiter pogled v frazeologije drugih slovanskih jezikov pokaže, če že ne popolno odsotnost takih frazeoloških zvez, pa vsaj njihovo izjemnost – razen v hrvaškem in srbskem jeziku (zelo omejen tip jebi ga ) jih ne poznam. Zanimivo je pojasnilo v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju (1894: 828) pri geslu 1. on ( ona, ono ) :

» – acc. f. sing. “jo” izraža nekak nedoločen objekt pri mnogih glagolih; potegniti jo kam, uganiti jo; Štirje jo godejo, Eden jo trobi, Npes-K.; (menda po vplivu italijanščine; prim. capirla, Mik. V. G. IV. 3o.) «

Iz navedenega bi lahko sklepali več reči: da je bil ta tip frazemov že konec 19. stoletja produktiven in da je – vsaj del s komponento jo – veljal za neslovenskega. Z vplivom italijanščine bi lahko razložili tudi dejstvo, da teh frazemov v drugih slovanskih jezikih praktično ni. Ne da bi se hoteli spuščati v raziskovanje in pojasnjevanje izvora tega tipa frazemov, je vendarle treba izreči pomislek o tujejezičnem vplivu, in sicer zaradi prisotnosti istega tipa zvez z ga in jih (prim. dalje v 3.2.1, zlasti op. 15, povezavo med lomiti ga in norec lomi koga iz Gutsmanna). In ne nazadnje, tudi če je/bi bila pobuda tujejezična, je generiranje tipično slovensko.

1.1 Ker so frazemi tega tipa očitno precej omejeni na slovenščino, so v nadaljevanju zaradi lažjega razumevanja najprej predstavljeni zgledi njihove rabe v kontekstu (iz Korpusa slovenskih besedil FIDA):

  1. (1) [3]

    - Vojnega ministra so likvidirali v njegovem uradu; krvavi cesar jo je že drugič popihal ; rdeči Dunaj pod vodstvom mestnega komandanta (…) je pokazal voljo, da se osamosvoji.

    - K. je znan kot trd poslovnež, z zastrašujočim cinizmom v stikih s partnerji in sodelavci. Zaradi ločitve od žene, ki jo je popihala z mlajšim, je tudi zagrenjen.

  2. (2)

    - A če ga bo Ferrari tudi v nadaljevanju prvenstva tako lomil , kot ga je tokrat v Avstraliji, se McLarnu ne bo treba kdo ve kako truditi za naslov.

    - Vse več mladih Japoncev se ne zna dobro izražati v maternem jeziku. Odrasli pogosto niso veliko boljši, lomijo ga celo politiki. Tako hudo, da je premier Keizo Obuči samega sebe kritično označil za “bokya-hin”, kar pomeni nekaj takega kot človek brez besednega zaklada.

    - S kronanimi glavami so težave, saj jim oblast, ki jim je kakorkoli že dana, rada premočno zleze v glavo in potem ga oblastniki vseh vrst hudo kronajo , kot se v ljudskem izražanju reče, če kdo počenja neumnosti in lahkomiselnoti. [4]

  3. (3)

    - Vaški župnik je povabil na kosilo svojega kolega, župnika iz sosednje fare. Počasi sta obedovala in ga cukala ter se pogovarjala o vseh mogočih zadevah.

    - “Ah, to je naredila pijača!” je zamahnila z roko. “ Žingali smo ga kar čez mero.”

    - Najbolj frišnata zgodba v mestu je tista o bratu Marjanu, ki se ga je v noči na Ljubljanici nakresal , nato pa sedel v avto in zgrožen opazil, da so mu nepridipravi pobrali dobesedno vse:

    - Z nekakšnim mračnim zadoščenjem se je odločil, da se ga bo danes pošteno nacedil .

  4. (4)

    - V centru se jim nihče ne upa postaviti po robu, zato so njihovi člani tam popolnoma varni. Če pa jih že kdo od njih stakne , je za maščevanje v trenutku pripravljenih 40 fantov.

  5. (5)

    - Zadeva je na prvi pogled zelo podobna Slovencem znani nejedrski pobudi, le da je zaradi velikosti in pomembnosti Nemčije še nekajkrat usodnejša. Scharping jih bo v Washingtonu zagotovo krepko slišal . Kajti če Schröder in Fischer ne bosta kar se da hitro pokopala (...).

Tako pri navajanju zgledov kakor tudi v nadaljnji obravnavi je namenoma izpuščena analiza t. i. pragmatičnih frazemov, ki so lahko homonimni z določeno obliko rabe nekaterih glagolskih frazemov tega tipa (in glede na izvor z njimi prav gotovo povezani). Prim. kot odgovor na vprašanje A veš, da je našega soseda zapustila žena? lahko sledi Ne ga lomit(i) ali Ne lomi(te) ga! , s čimer je izraženo veliko začudenje. Ti dve vrsti frazemov je torej treba dosledno ločevati med seboj.[5]

2. Oblikovne in pomenske lastnosti

2.1 Morfološke in sintaktične lastnosti

2.1.1 Zgradba

To so glagolski frazemi, ki v stavku opravljajo funkcijo povedka. Kot »frazeološki glagoli« so lahko navzven prehodni ali neprehodni, kar je odvisno od tega, v kateri pomenski razred sodijo: kot glagoli premikanja so torej neprehodni ( ucvreti jo ), kot glagoli govorjenja pa prehodni ( soliti jih komu ).[6]

Notranjo zgradbo teh zvez sestavljata prehodni glagol in klitična oblika osebnega zaimka. Glagoli so lahko odprto (sistemsko) prehodni ali monokolokabilno (modelno) prehodni. Za zgled sistemsko prehodnih glagolov prim. pobrisati +Samb4, kjer je pobrisati jo sintaktično enako kot pobrisati mizo ,[7] ali kronati+ Samb4, kjer je kronati ga enako kot kronati prestolonaslednika . O modelni monokolokabilni prehodnosti govorim v dveh primerih:

  1. v primeru, ko glagol – razen v tej frazeološki zvezi – ni prehoden, npr. odkuriti in odkuriti jo (v istem pomenu),
  2. v primeru, ko je kolokabilnost z jo, ga edina in obvezna, brez te sestavine glagol v slovenščini sploh ne obstajajo, npr. primahati jo , podurhati jo, ucvreti jo .

Klitična oblika osebnega zaimka je v sklonu, ki ga povsem regularno zahteva ustrezni prehodni glagol ( popihati+jo , kronati+ga , cukati+ga , slišati + jih ), večinoma je to tožilnik (Zaim4), razen pri tipu s povratnimi glagoli, kjer je 4. sklon že zaseden s se ( nacediti se ga ), zato je osebni zaimek v rodilniku. V slovničnem številu je oblika osebnega zaimka vezana na potencialno referenco oziroma v povezavi s tem na semantično skupino, v katero sodi (o tem dalje): pojavlja se v ednini ( jo , ga ) in v množini ( jih ); v posameznih in omejenih primerih skupine (4) pa je tudi nedistinktivno variantna ( fasati/iztakniti/stakniti jo/jih ). V slovničnem spolu prevladuje moška oblika ga nad žensko jo in množinsko jih , vezana je – enako kot število – na semantično skupino, omembe vredno se pri tem zdi dejstvo, da v skupinah (1) in (2) obstaja očitna vezanost spolske oblike zaimka na pomenski tip, in sicer jo v (1) in ga v (2), kar na neki način nadomešča odsotnost potencialne reference, na katero (naj bi) se nanaša(l) zaimek: torej x-ti jo (1) in x-ti ga (2).

2.1.2 Morfološko-sintaktične restrikcije

Blokirane so vse sintaktične transformacije. Oblike rabe so regularne: slovnična oseba ( jaz/ti/on … ga lomi ), število ( midva/vi … ga lomite ), čas ( sem ga lomil, ga bodo lomili … ). Regularna je tudi tvorba naklonskih oblik ( lomili bi ga , ucvri jo ). Omejenost na zanikani velelnik pri nekaterih skupinah je samo navidezna in ni strukturne narave, temveč pragmatične. Nenavadnost nezanikane oblike velelnika lomi ga v primerjavi z običajnostjo zanikane ne lomi ga je posledica dejstva, da socialno negativnih dejanj običajno ne ukazujemo ali zahtevamo, temveč jih prepovedujemo, zato ima tudi oblikovno nezanikana oblika v zgledu Ti ga kar lomi pragmatično funkcijo svarila oziroma prepovedi.[8] Zunajfrazemska določila so formalno neomejena, omejena so zgolj semantično in pragmatično.

2.2 Pomen

2.2.1 Denotativni pomen

Frazeme obravnavanega tipa je mogoče uvrstit v pet izrazitih semantičnih skupin.

  1. (1)

    'premikati se'
    'hitro/živahno' + (večinoma)[9] 'naskrivaj, neopazno'
    brisati jo (pobrisati jo, pribrisati jo, ubrisati jo, zbrisati jo), cediti jo (pocediti jo, ucediti jo), cvirnati jo (odcvirnati jo, pocvirnati jo), cvreti jo (pocvreti jo, ucvreti jo/ucvirati jo), izmakniti jo, kuriti jo (odkuriti jo), odbrusiti jo, pobrusiti jo, pobirati jo/pobrati jo, pocitrati jo, podurhati jo, pofuliti jo, popihati jo (upihati jo, pihniti jo), potegniti jo, prasniti jo, prikaditi jo, rezati jo (urezati jo), risati jo, sekati jo (usekati jo, prisekati jo), stisniti jo, ubirati jo/ubrati jo, udariti jo, udreti jo, uliti jo, unesti jo, ustriči jo, užgati jo;

    'peš'

    kresati jo/kresniti jo (prikresati jo), mahati jo/mahniti jo (odmahati jo, primahati jo), mazati jo, praskati jo, tolči jo;

  2. (2)

    'delati neumnosti, lahkomiselnosti', 'delati napake'

    biksati ga, biti ga, fiksati ga, kidati ga (pokidati ga/jo), kronati ga (pokronati ga), lomiti ga (polomiti ga), pihniti ga, srati ga (posrati ga/jo, zasrati ga), sračkati ga, sekati ga, sekljati ga, svirati ga, žingati ga;

    'delati/napraviti nevšečnosti/neprijetnosti/težave (komu)'

    gosti jih (zagosti jo, nagosti jo), nagoditi jo, napresti jo, našpičiti jih (komu);

  3. (3)

    'piti alkoholne pijače/opijati se', 'biti pijanec'

    piti ga, cukati ga, lokati ga (polokati ga), luckati ga, pokončati ga, rukniti ga, srebati ga/ srebniti ga, srkati ga/srkniti ga (posrkniti ga), suniti ga, usušiti ga, vleči ga, zdelati ga, zvračati ga, žehtati ga, žreti ga

    'biti pijan'

    čutiti ga, imeti ga, nabrati se ga, nabrenkati se ga, nacediti se ga, nacukati se ga, nakresati se ga, nalesti se ga, nalokati se ga, naložiti si ga, naluckati se ga, nasekati se ga, natreskati se ga, natrkati se ga, nazobati se ga, napiti se ga, nasrkati se ga, nažehtati se ga, nažreti se ga; nesti ga;

  4. (4)

    'dajati/dobivati udarce', 'biti kaznovan'
    'tepsti'
    dati jih, naložiti jih, namazati jih, nametati jih (komu);
    'biti tepen'
    dobiti jih/dobivati jih, fasati jo/jih, izkupiti jo/jih, stakniti jo/jih;

  5. (5)

    'jezno govoriti'
    'oštevati/ošteti, ozmerjati'
    beliti jih, napeti jih, napovedati jih, naštevati jih, natrobiti jih, robiti jih, soliti jih/zasoliti jo (komu);
    'biti oštet, ozmerjan'
    dobiti jih, slišati jih .

Skupini (4) in (5) bi bilo mogoče združiti v enotno semantično skupino 'napadati (fizično ali verbalno)' oz. 'biti (fizično ali verbalno) napaden'.

2.2.2 Konotativni pomen

Obravnavani frazemi imajo visoko stopnjo ekspresivnosti, ki izvira v prvi vrsti iz evfemističnosti. S tem je omiljeno sicer (predvsem socialno) negativno evalvirano (vrednoteno) dejanje: beg iz strahu, pijančevanje, negativno govorjenje, tepenje. Glagolska komponenta lahko s svojo vnaprejšnjo markiranostjo, tj. v primeru, ko je sestavina tako markirana že kot beseda, prinese dodatno konotacijo, zlasti kvalifikator vulgarno, npr. srati v srati ga , ali nizko, npr. žreti v žreti ga . Ekspresivnost je deloma tudi posledica najpogostejše omejenosti na govorjenost (= nepisnost) teh frazeoloških zvez, kar je sicer stilno-plastna restrikcija, a kot eksplicitno kaže zgled pod (2) v 1.1 (prim. tudi op. 4) vpliva tudi na konotativni del pomena.

2.2.3 Idiomatičnost

Stopnja idiomatičnosti je različna in sega od vsaj navidezne pomenske predvidljivosti in torej motiviranosti ( piti ga 'biti pijanec' < piti alkohol) prek delne motiviranosti (metaforični prenos: naložiti jih /komu/ < dati udarce) do popolne idiomatičnosti in nemotiviranosti ( usekati jo, lomiti ga < ???). Meja med popolno in delno idiomatičnostjo poteka med pomenskima skupinama (2) in (3), tako da so frazemi v skupinah (1) in (2) nemotivirani, zveze v drugih skupinah pa imajo delno motiviran pomen. V skupinah (1) in (2) si ustrezne reference, na katero bi se nanašali zaimenski sestavini jo in ga ni mogoče zamisliti. Mogoče pa je trditi, da se je kot distinktivna ustalila neke vrste specializiranost, in sicer jo za pomen 'hitro se premikati' in ga za 'delati neumnosti'. To zanesljivo kažeta primera, kjer je zaimek pomensko distinktivna sestavina: pihniti jo , sekati jo v skupini (1) in pihniti ga , sekati ga v (2). Tendenco poleg tega potrjujejo v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (dalje SSKJ) zabeleženi primeri z variantno (torej pomensko nedistinktivno) zaimensko sestavino, npr. posrati ga/jo, pokidati ga/jo , pri katerih v sodobni rabi daleč prevladuje (morda je celo izključna) raba z ga , ker gre za pomen 'narediti neumnost(i)' in razvrstitev v skupino (2).

3. Modelnost

3.1 Neologizmi

Primerjava gradiva v SSKJ s stanjem za nazaj, to je v starejših slovenskih slovarjih, in s stanjem za naprej, to je po letu 1990, ko je izšla zadnja knjiga slovarja, kaže, da količina frazemov z obravnavano strukturo v času narašča.

3.1.1 Pogled nazaj

Dva pregledana slovenska slovarja, izšla v 19. stoletju, kažeta, da je bilo kvantitativno frazemov tega tipa bistveno manj. V Murkovem Slovensko-nemškem in nemško-slovenskem ročnem besedniku (Murko1832, 1833) jih ni mogoče najti, navedena sta le dva stavčna frazema s pronominalno sestavino, sam Bog jo ve, bodi ga Bog zahvaljen (Gott sei Dank) .[10] V Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju (1894/95) je že mogoče najti štiri od petih semantičnih skupin, a količina vanje vkjučenih frazemov je omejena in hitro izčrpana, zato je mogoče navesti vse:

  1. (1)

    brisati jo (pobrisati jo), cediti jo, cvreti jo (pocvreti jo), mahati jo/mahniti jo (primahati jo), potegniti jo, prasniti jo, rezati jo (urezati jo), ubrisati jo, udreti jo,uliti jo, unesti jo, upihati jo, usekati jo (prisekati jo), ustriči jo ;

  2. (2) –
  3. (3)

    žehtati ga; nabrenkati se ga, nalesti se ga, naliti se ga, napiti se ga, natrkati se ga, navleči se ga, imeti ga (pod kapo);

  4. (4)

    naložiti jih (komu), izkupiti jih/jo;

  5. (5)

    napeti jih (komu) .

    Kot je videti, v Pleteršniku manjka skupina (2), tip lomiti ga 'delati neumnosti, napake'. Ta tip je mogoče najti šele v Glonarjevem Slovarju slovenskega jezika (1936), razložen pa je na precej nenavaden način: pod geslom lomiti je na koncu geselskega članka (kjer se v Glonarjevem slovarju običajno nahajajo frazemi) zapisano – poleg lomiti ga in pomenom 'zbujati pozornost z nenavadnim obnašanjem ali ravnanjem' – še: to vino ga pihne, lomi in markira brez razlage, pod geslom pihniti pa pihniti ga: gl[ej] lomiti ga .

Na podlagi stanja v slovarjih gotovo ni mogoče sklepati, da je vse, kar je dodatno v SSKJ, nastalo šele v 20. stoletju – nasprotne dokaze ponujajo že izpisi gradiva za SSKJ. Vsaj do neke mere je vzrok za odsotnost frazemov tega tipa v starejših slovarjih njihova stilno-plastna omejenost na pretežno govornost oziroma nepisnost, deloma celo pogovornost, torej neknjižnost (prim 2.2.2).

3.1.2 Novo gradivo

Neologizme, očitno tvorjene po modelu, je mogoče najti v korpusu FIDA, ki vsebuje slovenska besedila iz 90. let. Zgledi, razvrščeni po semantičnih skupinah, kažejo naslednjo sliko:

(1) –

(2)

Ona se je poročila s Hughem, z njim sem ga svoje časa precej žural skupaj po Newcastlu. Menda sta zelo srečen par.

(3)

Zadnjič je imela naša firma svoj vsakoletni jesenski piknik, krasna lokacija pod Alpami. Na koncu smo se ga tako natrobili , da je Brian (…) telebnil na cesto in mu je neki avto skoraj zapeljal čez glavo.

Generalizacija pomena: ‘jemati droge, drogirati se’ = ‘uživati socialno nesprejemljivo drogo’:

“Kaj se pa greš?” sem čisto nepričakovano eksplodiral. “(…) O čem pa govoriš? Si zadrogirana? Se ga zadevate na tisti vaši kurčevi konferenci?” – “Ne, Duane, ne zadevamo se,” je rekla.

(4)

Strban razlaga, kako se je precej podjetij prepozno lotilo sanacije. Nekateri so se rešili že več kot polovice delavcev, ko so ugotovili, da jih imajo še vedno pol preveč. Tisti, ki so se zadnji lotili reševanja, so ga najbolj nasrkali . So v blokadi, ker imajo večinoma zaščitene delavce, sindikalne zaupnike, delavce z nezaposlenimi družinskimi člani in invalide (…).

(5) –

V korpusu nisem našla zgledov za pomen 'hitro se premikati' (1) in 'jezno govoriti, zmerjati' (5), kar pa ne pomeni nujno, da ne obstajajo. Navedeni neologizmi kažejo, da obravnavana skupina frazemov nastaja po nekakšnem modelu. Dva od štirih »novih frazemov« ( žurati ga in nasrkati ga ) sta zvezi glagola, ki ima že sam isti pomen kot frazem ( žurati 'zabavati se ß delati neumnosti', nasrkati 'biti kaznovan'), in zaimenske sestavine ga , ki zvezo uskladi z modelom in ji tako doda konotacijo. Zveza zadevati se ga je tvorjena na popolnoma enak način, poleg tega pa v smislu uveljavljanja modela kaže še eno pot: generalizacijo pomena semantične skupine (3). Ta skupina obsega pomen 'zapijati se = uživati alkoholne pijače', zadevati se ga alkohol razširi na (druge) droge 'drogirati se'. Generalizirani pomen skupine bi tako lahko opisali kot 'uživati socialno nesprejemljivo drogo'. Zveza natrobiti se ga 'biti pijan' je slabši primer hapaxa. Gre za kontaminacijo: namesto glagola potrobiti 'popiti', ki bi ga zaimenska skupina ga – kot pri prejšnjih primerih neologizmov – samo priključila modelni skupini (3), je uporabljen drugačen predponski glagol natrobiti , kar ni naključje, saj ta forma znotraj modela že obstaja, le da je v skupini (5): natrobiti jih (komu) 'ozmerjati (koga)', ki semantično s skupino (3) nima – razen modela – nič skupnega.[11] (Razen zadnjega primera so navedeni neologizmi že v rabi.)

3.2 »Modelizacija«

Na podlagi obstoja neologizmov je mogoče sklepati, da so semantične skupine frazemov glagol+osebni zaimek odprte. Iz načina generiranja novih frazemov tega tipa pa lahko sklepamo tudi, da so že doslej nastajali in še vedno nastajajo po nekakšnem modelu. Ne da bi imeli ambicijo, odkrivati poti etimološkega razvoja teh frazeoloških enot (prim. dalje op. 12), ni težko zaslediti korake »modelizacije«, ki je pripomogla, da se je v slovenskem jeziku oblikovala tako obsežna skupina, ki je v drugih slovanskih jezikih skoraj ni. Opaziti je mogoče tri korake: evfemizacijo, krajšanje, oblikovno in pomensko poenotenje modela.

3.2.1 Evfemizacija zajema zamenjavo polnopomenske zaimenske z zaimensko. Vzrok zanjo je negativna evalvacija dejanja, ki ga poimenuje (frazeološka) zveza: strahopeten umik, moralno oporečno veseljačenje in uživanje socialno prepovedanih drog ter nekontrolirano socialno obnašanje do drugega (fizično in verbalno nasilje). Posledica evfemizacije je pridobitev konotativnosti v teh frazemih.

Substituirane polnopomenske sestavine je do neke mere še mogoče rekonstruirati, vsaj v zelo generaliziranem smislu, v nekaterih primerih pa frazemi z njimi kot variantnimi sestavinami še vedno obstajajo. Po semantičnih skupinah so naslednje:

(1) ubrati pot/smer [12] à ubrati jo, odnesti celo glavo/kožo à odnesti jo; (3) piti alkohol (=vino, žganje) à piti ga, (4) dati/dobiti klofute, udarce … à dati jih/dobiti jih, primazati tako/eno (klofuto, zaušnico) à primazati jo; (5) slišati (hude, jezne …) besede à slišati jih, beliti hude à beliti jih, robiti debele/kosmate/takeà robiti jih, zasoliti tako/enoà zasoliti jo; soliti hudeà *soliti jih [13]

Kakor je videti, le za skupino (2) ni nobene obstoječe polnopomenske nadomestne/variantne sestavine. Edino navezavo deloma kaže zveza norec ga lomi z nemškim pomenskim ekvivalentom 'er ist muthwillig', ki se navaja v vseh starejših slovenskih slovarjih od Gutsmana (1789) prek Murka (1832) do Pleteršnika (1894/95), kasneje pa ne več, nima ga niti Glonar (1936) in seveda še manj SSKJ. Ker se pomensko zvezi ne izključujeta, prej nasprotno, se podpirata,[14] bi med njima lahko vzpostavili hipotetično pot evfemizacije kot norec1 lomi (koga2)à *(kdo2) lomi norca1à (kdo2) lomi ga à lomiti ga in tako izpolnili model.[15]

3.2.2 Krajšanje je mogoče še vedno zaslediti v naslednjih primerih variantnih frazemov:

(1) --; (2) --; (3) imeti ga (v glavi/pod kapo/pod klobukom), nabrati se ga (kot berač mraza/uši) ; (4) dobiti jih (po glavi/grbi …), primazati jo (okrog ušes) ; (5) dobiti jih (po jeziku) .

Kot kaže, je obstoj daljše variante nepredvidljiv le v tistih dveh semantičnih skupinah, v katerih tudi ni predvidljive reference. To je torej še dodatni kriterij, ki ta tip frazemov deli na dvoje, (1), (2) : (3), (4), (5).

3.2.3 Poenotenje modela (»modelizacija«) je očitno mogoče šele po prvih dveh korakih, ko je participacija leksikalnega pomena sestavin v celovitem frazeološkem pomenu zvedena na minimum. »Modelizacija« imenujem postopek, ki tvori analogne zveze, ne da bi v njih poprej prišlo do evfemizacije in/ali krajšanja. V njih je primarni evfemistični element, tj. zaimek, samo še element, ki uvršča zveze v določeno semantično skupino (a) , glagolska komponenta pa je prav tako samo modificirana (b) , in sicer besedotvorno ali leksikalno s pomenskimi premiki:

(a1) zaimek uvrsti zvezo v model, s čimer pridobi dodatno konotacijo:

(1) cvirnati+jo, zbrisati+jo, mahati+jo …; (2) zasrati + ga (SSKJ: vulg. to zadevo so čisto zasrali ‘z napačnim ravnanjem, govorjenjem pokvarili’) ; (3) lokati+ga , (4)--, (5) natrobiti+jih ;

(a2) zaimenska sestavina brez reference (v skupinah (1) in (2)) se specializira, in sicer jo za semantično skupino (1), ga za (2):

(1) brusiti pete, noge (=*jih) à odbrusiti jo, pobrusiti jo

(2) posrati ga/jo, pokidati ga/joà posrati ga, pokidati ga ;

(b1) glagolske tvorjenke po vzorcu: besedotvorje:

po durhati jo (* durhati) [16] , posvirati ga ( ß svirati ga; *posvirati),

u cvreti jo ( brez jo ni *ucvreti – toda: ocvreti jajca), udreti jo, uliti jo, unesti jo

sek lj ati ga ß sekati ga, sra čk ati ga ß srati ga

(b2) leksika:

izrazna (glasovna) analogija: cvirnati jo à cvreti jo, biksati ga à fiksati ga, (kontaminirano) svičkati ga ß svirati/sračkati ga ;

semantični premiki: npr. (3) 'uživati alkohol': piti, luckati, lokati, srkati, srebati ; (hrana) nazobati se, žreti, (obrniti kozarec) zvrniti/zvračati, (gesta z roko pri pitju) rukniti, suniti itd.

4. Idiomatska beseda ali frazeološka besedna zveza

Za konec je treba aktualizirati na začetku postavljeno vprašanje: ali gre pri stalnih zvezah glagol+osebni zaimek za besedne zveze in posledično za frazeme ali za besede s prostim morfemom, ki je torej samo homonimen s klitično obliko osebnega zaimka.

4.1 Argument, ki govori za besedno zvezo, obsega dvoje meril: obstoj reference in s stavčno negacijo preverljiva participantska (udeleženska) vloga zaimenske sestavine jo, ga, jih . S tega vidika zveze s sinhronega vidika razpadejo na dvoje. Frazeološkost zvez semantičnih skupin od (3) do (5) je mogoče dokazovati z obstojem reference: (3) ga 'alkohol', (4) jo 'klofuta', jih 'udarci, klofute', (5) jih 'besede'. Zveze skupin (1) in (2), katerih reference si sinhrono ne moremo zamisliti, je mogoče preveriti s sintaktičnim merilom (nanj je prvi opozoril J. Toporišič /1982: 118/119/), in sicer z reakcijo zaimenske sestavine na predikatno zanikanje, posledica katerega je v slovenščini praviloma pretvorba predmeta iz akuzativa v genitiv: ucvreti jo – ucvrl jo je : ni je ucvrl . Pri tem se pokaže problem. Težko je namreč najti besedilne zglede, ki bi potrjevali udeležensko vrednost zaimenske sestavine s stavčno negacijo. V skupini (2) to izrazno sploh ni dokazljivo, ker je Acc.=Gen.= ga . Za skupino (1) se sicer najde raba kot:

»Kar bleknila sem, ne da bi sploh hotela kaj reči, potem pa je malo manjkalo, da je nisem kar ucvrla iz kuhinje, ko sem opazila njuna osupla obraza, ki sta me vprašujoče gledala.« (Fida) – vendar transformacija jo à je ni vedno realizirana.[17] Vzrok za to je tendenca šibitve rabe tega pretvorbenega pravila v slovenskem jeziku sploh, posebej še v govorjenih besedilih. Dalje pa je tudi mogoče reči, da je v stalnih besednih zvezah tendenca po ohranitvi akuzativa tudi za stavčnim zanikanjem še nekoliko večja kot v prostih. Zaradi vsega tega je pravzaprav presenetljivo, da imajo v korpusu Fida prav vsi zgledi rabe pobrisati jo in ucvreti jo s stavčnim zanikanjem realizirano pretvorbo Acc.àGen. – vendar je treba upoštevati, da je Fida korpus pisnih besedil, ne govorjenih.

4.2 (Eno)besednost vsaj enega dela obravnavanih zvez – in sicer skupine (2), katere besednozveznost ni dokazljiva z udeleženskostjo zaimenske sestavine niti referenčno niti sintaktično – se argumentira z enačenjem funkcije jo, ga, jih kot (v tem primeru) prostih morfemov, samo homonimnih s klitično obliko osebnega zaimka, in funkcije prostega morfema se kot »odvzemalca« prehodnosti glagolu (Dular 1982: 149, prim. op. 6), npr. v razbiti se . Pri tem zagovorniki tega argumenta pozabljajo, da v frazeologiji hitro najdemo primere, ko tudi taka sestavina, ki je zunaj frazema polnopomenska beseda, glagolu v frazemu »odvzame« prehodnost. Tako na primer v frazemu stegniti pete 'umreti' sestavina pete odvzema prehodnost glagolu stegniti , in vendar zato pete še ni prosti morfem ob glagolu stegniti . Kljub temu pa frazeologiji ostaja naloga, odgovoriti na vprašanje: zakaj stegniti se 'umreti' torej ni frazem, stegniti pete 'umreti' pa je?

Literatura

Janez DULAR , 1982: Priglagolska vezava v slovenskem knjižnem jeziku. Doktorska disertacija. Ljubljana.

FIDA – Korpus slovenskega jezika . URL: http://www.fida.net

Joža GLONAR , 1936: Slovar slovenskega jezika . V Ljubljani.

Erika KRŽIŠNIK , 1999: Frazeologija v Murkovem slovarju. Murkov zbornik . Maribor. 312–347.

Osvald GUTSMANN , 1789: Deutsch-windisches Wörterbuch mit einer Sammlung der verdeutschten windischen Stammwörter, und einiger vorzüglichern abstammenden Wörter. Klagenfurt.

Anton J. MURKO , 1832: Slovénsko-Ném òhki in Némòhko-Slovénski rózhni besédnik. Graz.

Maks PLETERŠNIK ,1894/95: Slovensko nemški slovar . V Ljubljani.

Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ). I. - 1970, II. - 1975, IV. - 1985, V. - 1991. Ljubljana.

Jože TOPORIŠIČ , 1982: Nova slovenska skladnja . Maribor.

________________________________________

[1] Izraz minimalni frazemi se uporablja za frazeme, ki so izrazno fonetične besede, kar pomeni, da imajo eno samo sestavino, ki je naglašena in predstavlja polnopomensko besedo, druga sestavina minimalnega frazema je klitična, najpogosteje je to predlog ( na moč 'zelo', na lepem 'nenadoma, nepričakovano', biti ob 'izgubiti, ne več imeti').

[2] http:\\www.fida.net

[3] Zaporedne številke v oklepajih se vselej nanašajo na semantične skupine, navedene pod 2.2.1.

[4] Podčrtani del teksta eksplicira eno od pragmatičnih navodil za rabo frazema. Pripisovanje izrecne »ljudskosti« pa do neke mere izdaja zavest o »slovenskosti« te vrste stalnih zvez.

[5] Zdi se, da je strukturni tip Glag+os. zaim. v hrvaščini (in kolikor vem, tudi v srbščini) omejen predvsem na tovrstne pragmatične frazeme. Prim. hrv. jebi ga , fučkaj ga. V hrvaščini se ustrezno slovenskemu glagolskemu frazemu srati ga npr. rabi samo glagol srati ‘pričati gluposti, govoriti besmislice’ (o tem Ž. Fink ustno).

[6] Podatek je potreben zato, ker nekateri (prim. Dular 1982:149) funkcijo ga, jo, jih primerjajo s funkcijo se, si , ki glagolu odvzemata kategorijo prehodnosti.

[7] Na tem enačenju temelji znana slovenska šala: Po kosilu reče mož svoji ženi: »Prav, ti boš posodo pomila, jaz jo bom pa pobrisal ,« in odide skozi vrata. Gre za aktualizacijo ambivalence med pobrisati posodo , kjer pobrisati pomeni ‘narediti kaj suho, čisto z drgnjenjem, zlasti s tkanino’ in je kaj zapolnjeno s posoda ‘predmeti za pripravljanje, serviranje hrane’, in med frazemom pobrisati jo ‘oditi, zbežati’.

[8] V Fidi ni nobenega zgleda z nezanikanim velelnikom pri tem frazemu.

[9] Ta podatek je pomemben za konotativni del pomena, ker je negativno vrednoteno premikanje od kod (beg!) precej verjeten vzrok za evfemizacijo.

[10] Čeprav nista istega tipa, ju je vredno navesti, ker kažeta spremenljivost in določeno nestabilnost zaimenske sestavine v frazeologiji. V sam Bog jo ve je v danes ga ( Bog /si/ ga vedi ), bodi ga Bog zahvaljen pa se rabi brez zaimenske sestavine kot Bog bodi zahvaljen .

[11] Seveda pa je predpona na- rabljena tudi po analogiji z na-piti/-cukati/-žreti se ga v skupini (3).

[12] Sestavina pot je danes za frazeološki pomen cele skupine samo potencialna, v SSKJ izkazana samo v zvezi z glagolom ubrati . Vendar še Glonar 1936 izkazuje širšo variantnost: pod gesloma cvreti in ucvreti navaja variantno: cvreti jo (pot) in ucvreti jo (pot) za pomen 'bežati' in 'pohiteti, odbrzeti'; enako tudi ubrisati jo (pot) in verjetno za celo skupino (Glonarjev slovarj ni bil sistematično pregledan).

[13] Pronominalizacija v SSKJ še ni zabeležena, poznam jo iz govora. Tudi v Fidi ni zgleda.

[14] Povezavo vzpostavlja zlasti pomen mutwillig 'iz objestnosti' – prim. SSKJ objesten 'ki zaradi velike sproščenosti, premajhnega čuta odgovornosti (rad) naredi, povzroči kaj slabega, neprimernega, navadno za šalo'.

[15] Prim. v Pleteršnikovem slovarju (1894) ob že omenjenem (gl. razlago v 1) 1. on : »– v nikalnih stavkih more genitiv tega zaimena spremljati samostalnik, katerega se tiče zanikovanje: ni ga jezika, ni je besede, Ravn.-Mik. ; Ni ga lasu na glavi več, Preš. ; nimam ga človeka, ki bi me v jezero dejal, Ravn.-Mik. ; tako tudi v akuzativu v vzklikih: da jo nevoščljivost! da ga napuh!«. (Podčrt. E. K.) Ker se, kot že omenjeno, lomiti ga rabi predvsem (tako rekoč izključno) v zanikanih stavkih (gl. 2.1.2 in op. 8), ni težko – v povezavi z opombo v Pleteršniku – domnevati izhodišče zveze * ne lomi ga norca . Res pa je, da v besedilnem gradivu ni potrjena (oz. /še/ ni najdena).

[16] Označba * pomeni, da glagol zunaj frazeološke zveze v slovenščini ne obstaja v taki obliki.

[17] V SSKJ sta navedena dva zgleda, in sicer v geslu jo : ne boš je zvozil in v geslu odnesti zgled če te on dobi v roke, je ne boš odnesel .